SKUPINA SIJ NA POTI KROŽNIH IN PODNEBNO NEVTRALNIH IZDELKOV

 

Člani Strateškega sveta za metalurgijo (SSM), katerega član je tudi Skupina SIJ, so 19. februarja 2020 na predstavili svoje izzive in predloge rešitev za doseganje evropskih ciljev za zeleno prihodnost do 2050, ki bodo močno vplivali na slovensko industrijo, predstavili ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku in za okolje in prostor Simonu Zajcu. Posebej so ministra, ki opravljata tekoče posle, opozorili na aktualni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki predvideva znižanje izpustov CO2 za 43 % ter vsaj 30 % uporabe obnovljivih virov energije.


Člani SSM smo poudarili, da so slovenska metalurška podjetja po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov in z nizkimi izpusti toplogrednih plinov (TGP) med najboljšimi na svetu. V svojih procesih uporabljamo trenutno najboljše dostopne tehnologije (BAT) in aktivno vlagamo v izdelke z nizkim oz. ogljično nevtralnim odtisom. Za prihodnost planeta je krožno gospodarstvo edina logična usmeritev, zato pozdravljamo usmeritve Evropskega zelenega dogovora, pri čemer pa Republiko Slovenijo pozivamo, da si Slovenija kot izrazito izvozno usmerjena država ne more privoščiti, da bi pogoje za gospodarstvo zaostrila bolj kot druge države.

 »V industriji se ne bojimo ambiciozno zastavljenih ciljev, ki pa morajo biti realni in hkrati podprti z zadostno količino virov za izvedbo. Prav tako ne more izostati optimalen časovni okvir za njihovo realizacijo,« je ob začetku seje SSM v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je do maja na ogled razstava »Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem«, dejal Marko Drobnič, predsednik Strateškega sveta za metalurgijo in predsednik uprave Taluma.

 

 V Skupini SIJ smo pripravljeni še naprej vlagati napore v zmanjševanje vplivov na okolje, a treba je upoštevati vse naše dosedanje napore: »Delujemo po načelih krožnega gospodarstva in jeklo proizvajamo izključno iz jeklenega odpadka. Z emisijami 457 kg CO2/t izdelka se uvrščamo v sam vrh najbolj uspešnih jeklarskih podjetij na svetu, ki v povprečju emitirajo 690 kg CO2/t. Jeklarska podjetja, ki za izdelavo jekla uporabljajo sekundarne surovine, so v Evropi v manjšini (40 %), kar pomeni, da nas bo NEPN še posebej prizadel. Nizek ogljični odtis je med drugim rezultat že izvedenih številnih naložb v preteklih letih, v okviru katerih smo implementirali najboljše razpoložljive tehnologije za proizvodnjo jekla ter za učinkovito izrabo energije (BAT). Nenehno izvajamo tudi ukrepe za izboljševanje stroškovne, energetske in okoljske učinkovitosti. Zato je za nas cilj zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 43 % kot ga predvideva NEPN preambiciozno zastavljen cilj, ki v primeru Skupine SIJ ne upošteva že vseh vloženih naporov in delovanja po načelih krožnega gospodarjenja. Dejstvo je tudi, da v tem trenutku še ni zanesljive tehnologije, ki bi nadomestila zemeljski plin, ki ga v Skupini SIJ potrebujemo za proizvodnjo toplote, potrebne za termično obdelavo jekla in s tem proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov za nišne jeklarske trge, ki so naša konkurenčna prednost. Cilju NEPN, da uporabljamo vsaj 30 % delež obnovljivih virov energije se lahko približamo tako, da bi odvečno toploto, ki jo v Skupini SIJ že sedaj oddajamo v omrežje za ogrevanje Raven na Koroškem, upoštevali kot obnovljivi vir energije, kar je novejša verzija NEPN tudi predvidela, a je treba zagotoviti še finančno podporo tem tehnologijam. Brez tega pa je realizacijo tega cilja nemogoče pričakovati, dokler ne bodo na razpolago nove in preizkušene energije za zmanjšanje primarnih energentov, ki ga uporabljamo (zemeljski plin),« je stališče Skupine SIJ predstavil Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Skupini SIJ.


Po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška ob zaključku seje bodo »v medresorskem usklajevanju glede sprememb Zakona o varstvu okolja podprli predloge GZS in energetsko intenzivne industrije in sicer, da se v zakon uvede pravna podlaga za morebitno vzpostavitev sheme za indirektne emisije TGP (toplo grednih plinov). Bi pa rad še poudaril, da bo prehod v krožno gospodarstvo tudi ena od ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU v letu 2021.«